Ko kalorija ni kalorija ter vrnitev holesterola in nasičenih maščob

Zelo pogosta vprašanja, ki jih večkrat dobim, se glasijo: »Glede na to da je kalorija iz enega živila enaka kaloriji iz drugega živila ali ni potem vseeno, katera živila izbiramo?«, »Ali je pomembno le, da pokrijemo želen kalorični vnos?« oziroma še bolj pogosto »Ali ni dovolj, da zaužijem manj kalorij, kot jih porabim in izgubljal bom maščobo?«

V teh stavkih se najde tudi nekaj resnice, če si jih seveda znaš pravilno razlagati, vendar pa je pri sestavljanju zdravega jedilnika, oziroma takega, ki ti bo pomagal pri optimalni izgubi maščobe, potrebno še kaj več.

Ne nameravam se spuščati v razlike med posameznimi živili pa naj bo to razmerje med makrohranili v živilu, vsebnosti drugih za telo nujno potrebnih snovi oziroma tudi tistih, ki lahko optimizirajo naše zdravje, pa niso nujno potrebne. Ali pa celo v razlike znotraj posamezne skupine makrohranil, kot na primer različen vpliv trans ali nasičenih maščob na telo, razlika v vplivu določenih frakcij sirotkinih (whey) beljakovin v kvalitetnem in pravilno pridelanem izolatu ali običajnem wheyu, negativen vpliv homogeniziranga mleka na naše telo, različen vpliv posameznih beljakovin na sitost itd.

Dejstvo je da, imajo posamezna živila različne vplive na telo. Naj bo to vpliv na hujšanje, pridobivanje mišične mase ali optimalno zdravje.

Dejstvo je, da če želimo izgubljati maščobo, moramo porabiti več kalorij, kot jih zaužijemo s hrano. To je jasno. Vendar se teh številk ne da kar tako enostavno ugotoviti niti prebrati iz tabel ali izračunati po raznoraznih forumlah. Enostavno je preveč dejavnikov, ki vplivajo na to.

Oglejmo si naprimer beljakovine iz stališča presnove v telesu in pozabimo na njihov potencialni vpliv na sitost, ohranjanje mišičnega tkiva, hitrosti presnove, itd. Kmalu ugotovimo da s številkami ne pridemo ravno daleč.

Kadar zaužijemo beljakovinsko živilo, se to prebavi ter v obliki peptidov in aminokislin absorbira v kri. V telesu se porabi za izgradnjo številnih življenjsko pomembnih beljakovin, kot so encimi, hormoni, obrambne celice, transportne beljakovine in drugo.

Pa pozabimo to in poglejmo, kaj se zgodi z viškom zaužitih beljakovin, torej v primeru, ko imamo v telesu več aminokislin, kot jih telo potrebuje za izgradnjo. Te se lahko porabijo le za energijo ali pa se skladiščijo posredno kot vir energije v obliki maščobe ali glikogena. Podobno kot pri ostalih makrohranilih.

Vendar pa morajo za koriščenje aminokislin kot energije v telesu steči procesi, ki porabijo nekaj energije. Verjetno ste že zasledili, da se določene aminokisline lahko v telesu pretvorijo v glukozo in nam lahko služijo kot vir glukoze. Pri procesu, ki mu pravimo glukoneogeneza in poteka predvsem v jetrih in ledvicah, lahko iz določenih aminokislin, kot sta naprimer alanin in glutamin (lahko tudi iz drugih substratov) nastane glukoza. Vendar pa so znanstveniki ocenili, da je za pretvorbo 1 mola alanina v glukozo, potrebno uporabiti 6  energijskih molekul ATP.

Do omembe vredne razlike prihaja tudi v presnovi posameznih mikrohranil. Vsi vemo, da imata 1 gram beljakovin in 1 gram ogljikovih hidratov 4 kalorije, 1 gram maščob 9 kalorij in 1 gram alkohola 7 kalorij.  Vendar je to le teoretični podatek, ki nima nobene veze z dejanskim dogajanjem v telesu. Pozabljamo namreč na termični učinek posameznih makrohranil, torej na tvorbo toplote pri presnovi. Za presnovo beljakovin porabimo kar 25-30% energije vnosa, za presnovo hidratov pa le 6 do 8 %. Če vas zanima kaj več o tej temi, vam toplo pripročam branje znanstvenega članka: »A calorie is a calorie« violates the second law of thermodynamic, iz Nutrition Jurnala. http://www.nutritionj.com/content/3/1/9/

Iz članka lahko razberemo zanimiv izračun, da bi na primer pri povprečni osebi in potrebnem dnevnem vnosu cca. 1850 kcal že samo sprememba razmerja med hranil 55:30:15 (OH:M:B) v razmerje 21:30:49 prinesla dnevno izgubo 140 kcal zaradi pretvorbe v toploto!

Na Maxximum forumu pogosto opažam, da ljudje mojega pisanja ne dojemajo pravilno, zato naj še posebej poudarim, da ne priporočam tako visokega vnosa beljakovin in tako močnega znižanja ogljikovih hidratov! Kljub temu pa lahko nekaj malega vendarle naredimo v tej smeri.

Kar pa se tiče zgornjega odstavka, pa predvsem bodimo pozorni na to, kaj dajemo vase. Uživajmo hrano, bogato z mikrohranili ter drugimi koristnimi snovmi in naše telo nam bo hvaležno. Glede na to, da je veliko bralcev mladih, vem, da večini zdravje morda zaenkrat ni toliko pomembno, kajti tudi meni v mladih letih ni bilo. Mogoče je zaenkrat važen le videz, ki ga mladi zaradi hitre presnove in visoke aktivnosti hormonov lahko dosežejo ne glede na to, da se prehranjujejo z nekvalitetno in predelano hrano. Toda če pogledamo realno sliko, lahko ugotovimo, da je tudi vedno več mladih, ki ne dosegajo želenih rezultatov, kljub temu da ure in ure preživljajo v fitnes centrih. Razmišljajte raje tudi o svoji prihodnosti in skrbite za kvaliteten telesni kakor tudi umski razvoj skozi celo življenje.

Pa še nekaj o mojem eksperimentu z visokim vnosom beljakovin, o katerem večkrat pišem na forumu. Sedaj sem prišel v fazo, ko verjamem, da moram v jedilnik uvesti malo maščob in holesterola. Napredek je povsem nad pričakovanji, energije je dovolj, počutje odlično. Zakaj dodajanje maščob in ne ogljikovih hidratov? Maščobe so za razliko od ogljikovih hidratov esencialne, torej nujno potrebne. Brez maščob naš živčni sistem ne more optimalno delovati, ni tvorbe celičnih membran, kakor tudi ne tvorbe spolnih hormonov.

Za izpit iz fiziologije sem lansko leto dobil v roke staro gradivo od študenta, ki ga poznam. V njem je bil z rdečim podčrtan stavek in zraven narisan smeško. Stavek govori o tem, da so pomanjkanje maščob in holesterola v hrani  povzroča razdražljivost in nervozo pri posameznikih, ker ... Ta študent se je ravno takrat pripravljal za fitnes tekmovanje in verjamem, da ga je podčrtala njegova punca ali pa ga je podčrtal zaradi njenega (sicer upravičenega) teženja :)

Še enkrat naj omenim, da maščobe in holesterol v prehrani niso škodljivi, kot nas nekateri še vedno prepričujejo. Seveda je vsaka stvar v presežku škodljiva. Glavni problem sodobne prehrane je prevelik vnos predelanih ogljikovih hidratov in sladkorja, posledično pa poteka večja oksidacija maščob in holesterola. Drugače povedano, največji problem predstavlja skupen vnos predelanih ogljikovih hidratov in maščob. Holesterol je za telo nujno potrebna snov in brez njega ne moremo živeti. Pomanjkanje holesterola v prehrani je lahko, glede na najnovejše teorije, poleg že znanih drugih vplivov, zelo škodljivo tudi iz vidika srčno-žilnih bolezni.

Seveda pa tudi pri tudi tu velja Paracelsusovo načelo, da odmerek določa, ali je snov škodljiva ali ne.