Današnje smernice zdrave prehrane nas usmerjajo k prekomernem uživanju ogljikovih hidratov, s katerimi naj bi potešili več kot 60 odstotkov dnevnih energijskih potreb našega telesa. Večino ogljikovih hidratov naj bi predstavljali izdelki iz žit, torej različne vrste moke, izdelki iz koruze in drugi, medtem ko bi naj dnevni vnos sladkorja znašal pod 10 odstotkov dnevega priporočenega energijskega vnosa. Maščobe večini nekako že uspeva ločiti na nezdrave in zdrave, oziroma tiste, ki se jih moramo popolnoma izogibati, ter tiste, ki so telesu koristne in nujno potrebne na dnevni ravni. Seveda pa moramo glede na priporočila obvezno paziti, da ne zaužijemo preveč beljakovin! Stroka namreč navaja, da beljakovine poškodujejo naše ledvice, povzročajo izgubo kalcija in s tem oslabitev okostja, ledvične kamne in še bi lahko našteval.
Glukoza, ki se tvori pri prebavi ogljikovih hidratov, je telesu nujno potrebna. Pravimo ji tudi primarno gorivo. Ko po obroku raven glukoze v krvi naraste, jo telo prednostno porabi za energijo, skladišči v zaloge glikogena v jetrih in mišičnih celicah, višek pa se spremeni v nasičeno palmitinsko maščobno kislino, ki se shranjuje v obliki telesnih maščobnih zalog. Za uravnavanje normalnega stanja glukoze v krvi ima telo zelo učinkovite mehanizme, ki hitro znižajo glukozo na normalno raven, če je ta previsoka in tudi, če je prenizka. Pri tem sodelujejo predvsem hormoni glukagon, inzulin, rastni hormon, kortizol ter adrenalin in noradrenalin. Hitro uravnavanje glukoze je izredno pomembno, saj je po eni strani previsoka raven glukoze v krvi toksična za telo, po drugi strani pa brez glukoze predvsem naši možgani in živčevje ne morejo pravilno delovati. Kot sem omenil ima naše telo zanesljiv mehanizem, ki vzpostavlja zdravo raven glukoze v krvi, predvsem za optimalno delovanje možganov in živčevja. Nekoliko manj znano pa je dejstvo, da lahko telo tvori glukozo iz aminokislin, ki so sestavni del beljakovin, in glicerola, ki je sestavni del maščob iz naše prehrane. Toda zaradi nepravilne prehrane in ponesrečenih smernic glede prehranjevanja in prehranske piramide mehanizem za uravnavanje ravni glukoze v krvi pri sodobnem človeku vse bolj odpoveduje. Posledica tega je pojav kroničnih bolezni sodobnega časa, ki jih s skupnim imenom imenujemo metabolni sidrom.
Kaj lahko torej naredimo, da bomo živeli zdravo in dolgo, predvsem pa izkoristili vsak trenutek našega življenja tudi v poznih letih? Prehransko piramido si v prvi vrsti prilagodimo po svoje. Največji delež živil naj predstavlja raznovrstna zelenjava, zmerno količino naj zastopajo živila, ki so vir polnozrnatih ogljikovih hidratov, saj ti, poleg energije, zagortavljajo tudi številne druge hranilne snovi. Ne ozirajmo se preveč na pravljice o škodljivosti beljakovin! Beljakovine ne poškodujejo ledvic zdravega človeka, ne povzročajo ledvičnih kamnov, lahko pa pomagajo pri krepitvi kosti, še posebej v kombinaciji z redno telesno vadbo. To dokazujejo številne raziskave, ki jih pa jih naši predavatelji na šolah in fakultetah žal ne upoštevajo in se opirajo na zastarele podatke. Beljakovine so obenem najbolj nasitno hranilo, njihov termični učinek po zaužitju pa je za več kot 10 odstotkov večji od učinka po zaužitju ogljikovih hidratov oziroma maščob. Seveda pa so beljakovine pomembne tudi zato, ker z njimi zaužijemo nekatere aminokisline, ki so za razliko od ogljikovih hidratov esencialna – nujno potrebna snov, saj jih telo ni sposobno samo proizvesti, kot lahko na primer proizvaja glukozo.
To seveda ne pomeni, da morajo beljakovinska živila predstavljati večji delež živil našega jedilnika. Priporočljivo pa je, da predstavljajo večji delež, kot so uradna dnevna priporočila, delež ogljikovih hidratov pa je smiselno zmanjšati. Poizkusite in kmalu boste opazili spremembeo v počutju, sitosti, odporu do predelane hrane in nenazadnje tudi pozirivno spremembo telesnega videza.
Ni komentarjev:
Objavite komentar