Vrnitev k old school bodybuildingu

V svojem več kot 20 letnem ukvarjanju z bodybuildingom sem, ne glede na to, ali je bil cilj tekmovalne narave ali optimalno zdravje, vedno rad eksperimentiral. To pomeni preizkušanje različnih načinov prehranjevanja in uporabe prehranskih dodatkov. Čeprav si v tako dolgem obdobju pridobiš veliko znanja o prehrani in dodatkih, ter spoznaš svoje telo glede na to kaj mu ustreza in kaj ne, pa se tako kot pri vsak stvari tudi tukaj učimo celo življenje. Kljub vsemu osnovna načela mojega prehranjevanja zadnjih nekaj let vendarle ostajajo enaka. Zaenkrat se držim neke vrste izpopolnjene paleo diete, ki temelji na raznovrstni zelenjavi, pustem mesu, jajcih, ribah ter zdravih maščobah iz oreškov, oliv in omega 3 kapsul. Vnos beljakovin in maščob je večinoma nespremenjen, medtem ko vnos ogljikovih hidratov vedno prilagodim glede na energijske potrebe in zastavljenim cilje. Če moje telo v nekem obdobju potrebuje več ogljikovih hidratov, kot pa jih dobim iz velike količine zelenjave, enostavno dodam kak obrok ovsenih kosmičev ali kak drug kvaliteten vir nepredelanih ogljikovih hidratov.

Če sem svojo prehrano prilagodil šele v zadnjih nekaj letih, pa je trening z utežmi že od vsega začetka predstavljal visoko intenziven trening, ki je temeljil na izbiri manjše količine vaj, manj serij, uporabi tehnik za povečanje intenzivnosti (rest pause, padajoče serije, forsirane ponovitve, itd.) ter večjih težah. Kljub vsemu je bila izbira obremenitve vedno na ravni, ki omogoča optimalno povezavo naših možganov in mišice, čemur se lahko zahvalim, da sem skozi vsa ta leta napornega treninga ostal brez poškodb.

No po nekaj mesecih počitka, pa je prišlo do sprememb tudi na področju treninga. Pred povratkom v fitnes center sem prebral ogromno literature in med nji naletel na zanimiv članek o treningu po 40. letu. Ponavadi sem take članke preskočil in prešel na bolj zanimive teme, toda tokrat, predvsem zaradi moje starosti, sem pomislil, da je mogoče čas, da v svoj trening, predvsem zaradi zdravja in varnosti, vnesem malo svežine. Omenjeni članek opisuje metodo treninga za starejše, ko se nam poveča možnost poškodb in hitrost našega metabolizma počasi upade. V bistvu gre za trening pri katerem izvajaš na vajo štiri serije z desetimi ponovitvami, izbira števila vaj pa je prilagojena velikosti mišice. Pri prvi seriji je izbira obremenitve taka, da lahko kontrolirano izvedemo okrog 15 ponovitev, a se kljub temu ustavimo že pri desetih. Isto obremenitev uporabimo za sledeče tri serije, med katerimi je časovni interval počitka le 30 sekund. To nas prisili v to, da lahko zadnjo serijo naredimo le 10 ponovitev, oziroma je to edina serija v kateri lahko gremo do pozitivne odpovedi.

Prednosti takega treninga so, da  omogoča maksimalno prekrvavitev mišice, kar varuje naše sklepe in močno pospeši presnovo. Seveda je zelo pomemben dejavnik povezava možganov z mišico preko alfa-motoričnih nevronov . Pri izvedbi vaje je tako vedno potrebno razmišljati kako mišica poriva breme in ne kako bomo breme dvignili.

Zaradi kvalitetne prehrane in zdravega načina življenja, ter verjetno tudi predvsem zato, ker sem obkrožen z mlajšimi od mene in se zato nikakor ne počutim starega preko 40 let, sem število serij, ki jih članek za posamezno mišico predlaga podvojil. Podvojil oziroma celo potrojil sem tudi število nekaterih treningov.

Razlog, da sem se odločil za tole pisanje, pa ni opis oziroma predstavitev mojega spremenjenega treninga in poročanje o rezultatih, s katerimi sem za enkrat zelo zadovoljen, ampak moje poglabljanje v iskanje novosti. To pomeni iskanje in preizkušanje novih vaj za posamezne mišice, s katerimi bi lahko optimalno izvedel omenjeno število serij na trening. Na srečo nam internet danes omogoča skoraj vse in na youtubu sem med brskanjem naletel na zelo zanimiva odkritja.

Med vpisovanjem imen sodobnih bodybuilderjev in ogledu njihovega načina treninga nisem naletel na nič novega in zanimivega. Hitro sem prišel do zaključka, da trening sodobnega bodybuilderja temelji na večji ali manjši intenzivnosti ter izvajanju predvsem forsiranih ponovitev in manj povezave glava-mišica. To pomeni manj poudarka na detajlih, v smislu oblikovanja telesa do popolnosti, in več poudarka na izgledu masivnosti. Osebno mi to nikoli ni bilo všeč. Moj cilje je estetsko, enakomerno oblikovano telo z ozkim pasom in simetrično razvite druge mišice.

Tako telo kljub manjši teži deluje bolj masivno, predvsem pa je bolj estetsko in sprejemljivo za širšo populacijo. V mislih imam telesa velikih imen kot so Gironda, Reves, Zane, Bob Parish ... Kdo je Gironda? V knjigi Muscle smoke and mirrors avtor Randy Roach na široko opisuje zgodovino bodybuildinga in med drugim stalno govori o takrat zelo priznanem trenerju Vincu Girondi. Ko pobrskam po internetu naletim na lepo obširno kolekcijo prikaza vaj s katerimi izoliraš posamezno mišico in tako postopoma razviješ popolno estetsko in zdravo telo. Seveda me zanimajo še pristopi ostalih, kot so Frank Zane, Lary Scott, Steve Reves, zato pobrskam tudi za njimi in ugotovim, da so prav vsi dajali poudarek na izolaciji mišice, večjemu številu serij in izbiri obremenitve, ki omogoča neprekinjeno delo, ter tako optimalno stimulacijo mišice. Njihov cilj je bil tako popraviti zaostajajočo mišico in ne zgradit telo sodobnega freak bodybuilderja.

To je tisto kar me je vedno privlačilo, zato se je eksperimentiranje pričelo. Z trening partnerjem Urošem, sedaj že bivšim ultramaratoncem, ki se je podal v fitneserske vode, in je verjetno eden redkih, ki lahko sledi mojim maratonskih treningom, eksperimentirava z izbiro novih vaj in predvsem načini izvedbe s katerimi bi kar najbolje zadela mišico ki jo želiva razviti.

Sicer zaenkrat težko govorim o rezultatih takega treninga. Kar se tiče izgleda je minilo premalo časa, lahko pa povem, da na treningih prvič v življenju zares uživam. Ugotovil sem tudi, da mi z dolžino trajanja treninga narašča tudi želja po vedno daljšem treningu, do česar verjetno pride zaradi sproščanja različnih hormonov, predvsem endorfinov. Seveda to ne pomeni, da sva v fitnesu po cele dneve. Ravno nasprotno, cilj nama je, da trening opraviva v manj kot eni uri, kar je verjetno vsaj za polovico manj kot pri večini posameznikov v fitnesu.

Novemu načinu treninga pa sem prilagodil tudi vnos posameznih hranil in predvsem dodatkov k prehrani. Več o tem pa v kakem izmed naslednjih zapisov.